Vse se je začelo v trgovini 🤦‍♀️

V četrtek, dan pred porodom, sem šla po nakupih. Če je to tako fajn. Sploh ko se seliš, pa nakupiš za stanovanje več okraskov kot za na božično jelko. S trebuhom, ki me je že pošteno oviral pri tišanju nakupovalnega vozička, se optimistično zaženem v momax. 

Komaj sem že hodila, kaj šele da bi tišala vozek. Ampak je šlo 🙂 sploh ker sem v voziček nabasala nekaj, kar bi lahko nesla tud v rokah. 😜

Ampak kdo bi se mantral? 🤔

Ko sem hodla proti blagajni me zaštiha v križ. Ne tak kot išias. Hujše! Kot krč me je potegnilo v eno smer da sem obstala v neki diagonalni pozi in hvalabogu za moj voziček, za katerega sem se še komaj držala. Krik je bruhnil iz mene, da ga nisem mogla zadržat in nekaj pogledov mimoidočih je med policami pogledovalo k meni. 

Ko sem prišla domov in šla na wc, zagledam kri. Vsa bleda stopim iz wcja, grem do Andreja in rečem: Mislim da bom kmalu rodila!!! Ampak če je kdo bil bled, jaz to zagotovo nisem bila 😂.

Naredila sem si vročo kopel s sivko, ki naj bi bila rešitev za hiter porod, je vedno govorila moja sestra. Sivka izredno pomaga pri mehčanju in negi kože in sprošča, zato je tudi v zgodnji nosečnosti naj ne bi preveč uporabljali. Ampak ko hočeš rodit? Ni problema. Vrži se v kopel, pa čakaj 😂. In kmalu sem začutila prve krče. 

Ponoči so se krči stopnjevali, a vseeno mi je uspelo vmes zaspati. Ko sem vstala, pa začutim prvi močnejši popadek. 

Hop v vročo kopel s sivko, da preverim, če so pravi ali lažni. V roku pol ure so se popadki ojačali in sledili so si na 4-6 min. V roku 2 ur so prešli na 3 minute in po posvetu z babico, ki je bila tisti dan v nočni smeni, sva dorekli, da se grem pokazat. 

Spomnim se samo, da sem govorila Andreju, toti na 3 min so že kr ornk popadki, eh če bodo taki do konca, to sploh ne boli.. 

Optimistka jaz.. 😂😂😂

26.3. Ob 16.15h sprejem

Prišla sva v porodnišnico Mb, kjer me je sestra takoj sprejela in opravila pregled. Ja, 3 prste, skoraj 4. Pa še tako lepo mehko vse. Super je to ja. (Pomislim, sivka je naredila svoje delo zelo dobro.) Bova šli kar v porodno.

Hitro gor ctg in ležat. Ležim. Mine 3 min. Mine 5 min. Mine 7 min. Popadka ni. Ko da bi se čas ustavil, ko prestopiš prag hiše belih halj. Vse se je malenkost umirilo, vendar je bolečino popadka precej dobro nadomestil covid test oz kar dva. PCR in hitri. S solzami v očeh od brisa sem dočakala nov popadek. 

Medtem je Andrej dobil rezultate testa in se mi takoj pridružil v porodni. Vsake toliko me je zvilo, in vsake toliko sem rekla, sej ni tak hudo. Sej samo minuto traja. 

Optimistka do konca. 

Končno pride babica oz kar dve. Precej mladi punci. Zelo prijazni, vendar opravili sta le tisto kar sta mogli. Pregled in kratek nasvet kako naj predihavam. Neke želje da bi me bodrile in spodbujale, ni bilo zaznati. Ponudile so mi protibolečinsko inekcijo, katere sem se sicer malo otepala, češ jaz zmorem brez nje, pa sem vseeno popustila in jo vzela. 

Malo boste zadeti, je rekla mlada babica. Čakam, gledam strop če se mi bo kaj zvrtelo, če bom zaspala, nič od tega. Če se mi je že zvrtelo, se mi je od bolečine popadka, ki je sledil. Toliko o protibolečinski injekciji. 😂

Nato je prišla zdravnica, ki je ocenila da sem v eni urci že na 6cm in da mi bodo predrli plodove ovoje ter da opravimo s porodom čimprej, da se ne mantram. Okoli 20h je predrla ovoje, bila zelo strokovna in mi razložila kako bo to naredila in  postopek res ni bolel čisto nič. Nato mi je babica vstavila metuljčka in po cevki je stekla tekočina. 

Protibolečinska infuzija? Vprašam že rahlo izmučena. 

Ne, umetni popadki. 

Umetni popadki? A mi je kdo sploh omenil umetne popadke? Rahlo v šoku, ker je ta informacija letela mimo mene, me preseneti naslednji popadek. 

Ko me je zvilo od glave do pet kot kačo, je moj optimizem počasi izgubljal svojo moč in edino, kar me je držalo gor, je moj dragi Andrej, ki me je bodril, da še malo, pa spoznava najino pupo. ❤

In res je, kmalu pride pupa. In to mi je dalo moč, da sem se borila naprej!

To, kar je sledilo, vedo samo mamice, ki so rodile. Brez močnih analgezij. Odkar sem zanosila, se nisem bala poroda. Vedela sem, da bo hudo, ampak na to bolečino se itak ne moreš pripraviti. Ko so se pojavili zadnji popadki, ki potiskajo otroka ven, sem zaprosila še sama za eno protibolečinsko injekcijo. Koliko se spomnim, niti ta druga ni prijela. 

Moj optimizem me je zdaj končno zapustil, Andrej pa je vztrajno govoril še malo, malo še zdrži, in me bodril s tem, da se že veseli spoznati svojo pupo. 

Ko so popadki dosegali vrhunec, je bilo res grozno. Tega, kar je ženska sposobna v teh trenutkih, ne  more opisati nihče. Velika sila je namreč potrebna, da potisnes otroka ven. Dobeseden opis poroda bi bil – kot bi ga pokakal. 🙈 In čeprav sem že mislila, da se bližam koncu, zaslišim zverinske krike mamice med porodom iz sosednje sobe. Joj, kaj me še čaka, je bilo vse, kar sem pomislila, preden sem spet omagala. 

Naenkrat sem zagledala babico, s katero sva bili na vezi popoldne in začel se je finale. Sledilo je ene 6 brutalnih popadkov, ki so me vmes kr metali v nezavest. Nato pa zaslišim Andreja: Videl sem jo! Črne laseke ma! 

To, da so Andreja priklopli na kisik, ker se je opogumil pogledat tja vmes, sem izvedela šele kasneje 🤣. In bolj ponosna na mojega dragega ne bi mogla bit, kako pogumno je vse prenašal.

Ampak črni laseki so bili motivacija, da sem na koncu v treh močnih popadkih rodila Amelio.

Babica jo je kot malo štruco kruha vrgla na moj trebuh. Pok po njeni riti in zaslišal se je jok. Trenutka, ko sem zagledala najin zakladek na trebuščku, ne bom nikdar pozabila in solze sreče ter ponos v Andrejevih očeh, mi je dal vedeti, da je bila vredna vsaka sekunda te bolečine!❤

Še nekaj “tehničnih” podatkov 🙂 

• za porodni načrt me ni vprašal nihče
• rodila z epiziotomijo
• Amelia je po rojstvu bila do prenehanja utripa popokovnice na trebuščku, nato so jo vzeli in umili ter pregledali, šele nato sem jo prejela na prsi za 3 ure. 
• Velika 46cm, težka 2550g
• okrevanje po porodu ne preveč boleče 4/10
• medenične bolečine 0/10
• 2x protibolečinska, 1x umetne kontrakcije
• ocenjeno trajanje poroda: 4h 20min
• če me vprašate ali bi rodila še 1x: absolutno.