Na to deževno nedeljo brskam po socialnih omrežjih in gledam fotografije, ne vem če srečnih ljudi, ki objavljajo svoje popolne fotografije, en kup reklam trgovine, o kateri sem se bežno pogovarjala tri dni nazaj z eno mamico, pa me je zgleda gugl slišal, in berem komentarje v skupini mladih mamic.

Naletim na zapis, marsikomu znanega problema, izčrpane in depresivne mamice, ki se obremenjuje s tem, da je otroku, po ne vem kolkih poskusih z zizo, z grozo dala otroku hrano po flaški. 

Ne vem kam smo prišli dandanes v tem kvazi virtualnem socialnem svetu, z vsemi mnenji in nekaterimi blesavimi komentarji, ki jih prebiramo dan za dnem, da nam perejo mozgane do te mere, da se ljubi bog uboga mamica sekira če otroka nahrani s flaško!!! 🙆🏻‍♀️

Ali res ima vezo kdo doji al kdo ne doji, kadar je otrok lačen? A bi se mamica res morala počutiti krivo, če je otroku dala osnovno potrebo – to je hrano, v ne glede kateri obliki? 

Lasje mi stojijo pokonci ko berem na eni strani striktne zagovornike dojenja: mleko maš! Mleko bo! Mleko je! na drugi strani pa obtoževanje: kak si lahko dovoliš dodajat, bog ne daj, da bi kaj dodajal, narava je poskrbela, da je vedno dovolj mleka, ti samo črpaj pa bo mleka dovolj, ni treba dodat. 

Ko vidim tak komentar, bi najraje šla v preteklost, pa Marku Sladkogorskemu uničila tisti računalnik, s katerim je povzročil novo evolucijsko dobo omrežij, ki pere možgane.  

Kam smo te prišli? In potem enkrat naletim na komentar, kak v Afriki nimajo dodatkov in tam vsi dojijo. Hja, razen tistih ki ne, ker ni bilo mleka pa dojenček pač ni preživel. Pa veste kaj bi tista afričanka dala za eno flašo dodatka?? Verjetno svoje življenje.. samo da bi nahranila otročka.  

In medtem, ko nam je dandanes dano, da imamo možnost nahranit otroke po flaši, če mleka ni, se nekateri še vedno obsojajo, da so nahranili svoje otroke brez zize. 

Zato drage mamice, da, lepo je ko dojiš, sem dojila sama. Lepo je, ko gnezdiš, ko čutiš povezavo z otročkom, ampak tudi če ne, niste slabe mame! Ste najboljše mame, ker ste poskrbele za svojega otročka! Ste čudovite mame, ker nesebično delate vse, da bodo vaši malčki nahranjeni. Ste prelepe mamice, kljub temu da črpate ali ponoči s podočnjaki pripravljate flaške.

Zato ni potrebe, da kakršnokoli potrditev, če delate prav, iščete na socialnih omrežjih in bog ne daj, da se zarad takšnih in drugačnih komentarjev tudi sekirate. Vse kar morate poslušati, je vaše srce. In vaše srce vam bo vedno govorilo: samo da je malček zdrav in sit! Pa če z zizo al’ s flaško! 

O.p. Zgoraj zapisan blog je zgolj moj subjektiven pogled na tematiko, zaradi katere marsikatera mamica joče in se sekira. Osebno podpiram vsakršnokoli obliko hranjenja in ne obsojam ali prioritiziram nobenega načina. Mama, ki doji, je čudovita mama. Mama, ki dodaja, je prav tako čudovita mama.