Uvajanje goste hrane je za moje pojme eno najbolj luštnih obdobij zgodnjega materinstva. Nekateri s težavo odstavijo dojko, ko pride čas za kaj druga kot mleko, saj predstavlja dojka ne samo vir hrane pač pa tudi cartanja in gnezdenja. A kljub temu, nekako je treba začeti.

Pri Amelii dojka ni bila problem, saj sva že od rojstva bili delno na AM, po dveh mesecih pa polno na AM.

Pravijo, da je materino mleko hranljivo dlje za tiste, ki polno dojijo, dodatki pa naj bi sčasoma postajali premajhen vir hrane, zato nekateri svetujejo uvajanje gh že od 4. meseca dalje.

Sama preberem ogromno literature, obkrožena sem s premnogimi mamicami, ki so polne nasvetov, mnenj in njihovih izkušenj. A najbolj pomembno je, da si mamice zaupamo in predvsem, da sledimo željam in potrebam naših dojenčkov.

Dva dni preden je Amelia dopolnila 4. mesec, sem se opogumila z bučko. Prekuhano in pretlačeno sem ji v upanju, da bo maznila žličko hrane kot na nekaterih posnetkih, ponudila bučko. Pa je od bučke v ustih ostal le grenak priokus. Nikakor, da bi jo sprejela, kaj šele da bi jo znala zaužiti in pogoltniti.

Pa so rekli vztrajaj.

No, na silo seveda nič ne gre, in Amelia se mi je kar zasmilila, ko sem si predstavljala kako hudo ji mora biti, da jo silim z nečim, kar ji ni všeč. Pa sem počakala par dni in znova poskusila. Pravijo, da mora dojenček kar 10x okušati novo hrano in da če jo 11.tič ne sprejme, potem je res nima rad.

Z bučko sva z Amelio neuspešno nadaljevali ene 5x, preden sem jo probala prelisičiti s krompirjem. Ko sem poleg bučke ponudil v isti mešanici še krompir, pa je uspel prvi pravi pogolt hrane.

Ob večerih sem poskušala dajati kašice zmešane z AM, kot je žitna kašica od Milupe ali rižolino. Pa je recimo da nekaj šlo po grlu na žlico, toda boln kot ne, ko se je že “stopilo”.

Nekaj dni sem nadaljevala s to kombinacijo in seveda kak dan tudi vmes spustila – naj malo sprocesira nove okuse, ne mudi se nikamor.

Itak še ne sedi prav, zato nama stolček Oribel Cocoon, ki ga imava, precej olajša delo, saj je v polsedečem položaju idealna za uvajanje, hkrati pa njena hrbtenica ne trpi, ker je teža še vedno pravilno razporejena. Zadnje smernice so seveda takšne, da bi naj bil otrok pripravljen na gh šele takrat, ko se samostojno vsede, saj je takrat v pravilnem položaju za hranjenje in jih je možno uvajati po blw metodi – s koščki hrane. Toda vsi vemo, da si znanstveniki glede nekaterih stvari nikdar ne bodo enotni, saj bo vsak zagovarjal svoja stališča.

Po skoraj treh tednih vztrajanja z bučko in krompirjem, sem Amelii začela dodajati tudi korenček. Takrat pa se je zanjo odprl svet. Svet hranjenja.

Kot ponavadi sem ji dovolila en dan pavze, da zadevo sprocesira, nato pa s ponovnim hranjenjem le potrdila, da je Amelia končno osvojila način, da hrano pogoltne in je več ne izpljune.

Glede na to, kako sladki so pri hranjenju in kako jih je zabavno gledati, ko je vse okoli umazano bolj kot oni sami, se že prav veselim kako bo spoznavala nove okuse.

Vam, mamice, pa na srce polagam eno. Ni pravega časa za uvajanje gh. Edini možni čas je samo ta, da poskusite, ko boste ve želele. Poskusite takrat, ko boste same preričane, da je čas za drugačne okuse za vašega dojenčka. Pa če bo to pri enem letu, 6m ali pri 4m. Dojenček je vaš. In prepričana sem, da boste točno vedele, kdaj bo pripravljen na nove okuse. ❤️