Z Andrejem sva že takoj po Amelii rekla, da si želiva več kot samo enega otroka. Kljub temu, da je Amelia dokaj živahen otrok pa naju to ni ovirali pri odločitvi, da bi poskusila še enkrat.

Novembra sem bila naročena na kontrolni bris, saj je poporodni kazal znake sprememb. Ker je gin zbolela, so mi ga prestavli. Namreč z Andrejem sva rekla, da bova počakala do rezultatov brisa, da bom vedela, da je vse ok, da ne bo kakšnih komplikacij. Ko se je pregled premaknil, sem vedela, da se bo zamaknilo še bolj, saj je treba rezultate čakati kar en mesec. Priznam, da sem si potihem računala, da bi lepo decemba zanosla in z marcem kar podaljšala porodniško v bolniško in se izognila službi še za nekaj časa. Sploh, ker nisem dobila za Amelio vrtca, varstva, ki bi mu zaupala, pa tudi nisem imela.

Po kontrolnem pregledu v sredini decembra je bil le en dan, ko nisva pazila. Eh, saj ne bo nič. Ziher ni pravi dan. Najprej naj bodo rezultati ok, potem pa bo kakor bo.

Sledili so bajni prazniki, polno hrane, biftekov, dobre žlahtne kapljice.. Valda se nisem šparala. Tolk bifteka, kolk sem letos pojedla, sploh ker sem lani spustila eno sezono zaradi nosečnosti, nisem še nikoli. Kr na žlico pa gremo. Ful mi je bla všeč tudi pikantna hrana. Bolj je blo pikantno, bolj mi je pasalo.

Ko je prišel januar in ta rdeče na pričakovani dan ni bilo, sem vedela. Takoj sem vedela, ker je vedno točna kot ura. Valda naredim test kr pozno zvečer, in se že vidi črta. In ker še vedno nisem imela rezultatov brisa, mi je šlo vse možno po glavi. Kaj če bris ne bo ok? potem bodo sledili še dodatni pregledi. Z malim dojenčkom in trebuhom bom morala skakati še po dodatnih preiskavah, kjer bi vodili kontrolne preglede. Čakala sem do zadnjega in ko se mi je po treh tednih zazdelo, da bi pa rezultati brisa pa mogoče že lahko bili, napišem ginekologinji mail.

Takoj me pokliče sestra Danijela nazaj in mi čestita, jaz pa namesto da bi rekla hvala s tresočim glasom prvo rečem: joj strah me je, kakšen je bil bris?

Sledila je tišina…

Se nadaljuje…