Nekje med čakanjem na Nifty rezultat sem imela pri svoji ginekologinji naslednji redni pregled. Vse je bilo vredu, laboratorijski izvidi bp, edino kar je manjkalo v moji materinski knjižici je bila slikica malega bebija.

Ker seveda nisem imela pregleda nuhalne svetline, sem ostala brez slikic. Ko sem prišla h ginekologinji, je seveda naredila klasičen pregled brez ultrazvoka, ki je bil v mejah normale, nato pa na mojo veliko željo naredila tudi ultrazvok trebuha, s katerim je pogledala, ali je hematom v maternici še prisoten, ali ne ter pogledala bebija.

Bebi je bil velik, meritve so bile super, vse kar je uspela videti, je izgledalo super, poleg tega ji je uspelo narediti čudovito slikico, v podobni pozi kot jo imam od Amelie. Ko sem vidla slikico bebija sem takoj videla neko podobnost med njima. Lahko bi rekla, da sta si otročka po sliki kar podobna.

“Saj izgleda kot en nezemljanček, ko je še tako majhen” sem izustila.

A kaj bluzim, sej se niti nič kaj ne vidi. No, razen leč v očeh, ki so se prav zalesketale skozi ultrazvočni ekran moje ginekologinje.

Ginekologinja je pa pripomnila, da je čudovit in da izgleda čisto lepo.

“Ne gledat spola,” sem še komaj pravočasno povedala. Namreč ko pride nifty kuverta, jo bom predala naprej, saj si letos želim spol izvedeti na zabaven gender party način z balonom in konfeti.

Tako bom do spola morala še malo počakati, zato z Andrejem niti ne izbirava še stvari niti ne raziskujeva imen in se pustiva presenetit vse do dneva, ko bodo nad nama popadali konfeti v modri ali roza barvi…

A ste tudi vi želeli izvedeti za spol kot presenečenje, ali vas je firbec prehitel?