Potem, ko me je rupurut rešil ponovnega bruhanja, mi je končno okoli tretje ure zjutraj uspelo zaspati. Naj omenim, da je med mojim bruhanjem tudi Amelia postala lačna in hvalabogu je zanjo tisto noč poskrbel Andrej. Jaz nisem imela moči niti da bi se obdržala na nogah.

Skrbelo me je, ali je tekočina, ki je šla iz mene bila plodovnica. Poznam osebno mamico, ki je v tem obdobju podobno doživela, nato pa brez plodovnice nekaj mesecev preživela v porodnišnici, kjer je nato rodila dokaj zdravega otroka. A stran od svoje družine je morala biti skoraj 5 mesecev. 😦

Takoj zjutraj sem napisala ginekologinji, kaj se je zgodilo in poklicala mojo mami, če lahko popazi na Amelio.

Ginekologinja me je namreč želela takoj videti. Ta srčna dobra duša vedno poskrbi, da vse pregleda in opravi vse teste in preglede, samo da sem kot mamica pomirjena oziroma da realno pove kako in kaj.

Naredila je pregled maternicnega vratu, ki je bil čvrsto zaprt ter hitri test plodovnice. Medtem, ko smo čakali rezultat lističa za plodovnico, je naredila še UZ trebuščka. Nekaj časa je bila tiho, nato me pa pogleda in z nasmehom reče: verjetno ste se včeraj le polulali. Bebi je super, plodovnice je dovolj, hitri test pa je tudi pokazal, da ni odtekla.

Res sem si oddahnila. Čeprav vedno razlagam, kako je ta nosečnost dosti lažja od prve, sploh ker se nasploh ne obremenjujem preveč z njo, saj zaradi Amelie niti nimam časa toliko o njej razmišljat, pa me vsake toliko nekaj preseneti in prestraši.

Razlog, da je vseeno nekaj prucurljalo med nogami, je inkontinenca, s katero se srečuje veliko mamic po porodu. Tudi jaz sem imela po prvem porodu blago obliko, a sem jo dokaj uspešno sanirala.. Sedaj, ko je spet začel trebušček pritiskati s težo na mehur, pa se očitno znova vrača..

Se lahko teleportiram tja v 38. teden nosečnosti in grem rodit?

Se nadaljuje…

Kolikokrat pa je vas kaj prestrašilo v nosečnosti?